Bila sem v Ljubljani na službenem izobraževanju in po končanih obveznostih sem se ustavila pri prijateljici, ki živi v Ljubljani. Včasih sva se pogosteje videvali, zdaj pa ima majhnega otroka in druge družinske obveznosti, tako da ne more priti k meni na obisk za kakšno urico.

Zmenili sva se, da pridem k njej domov, saj bo zanj lažje, ker bo v domačem okolju. Ne hodi rada z njim na kave. Tako sem bila po končanih obveznostih hitro že pri njej. Imeli sva si veliko povedati in imela sem občutek, da kar prehitevava ena drugo. Pogovor je nanesel tudi na njenega otroka, ki se je ravnokar zbudil. Bil je zelo živahen, malo sva se igrali z njegovimi igračami. Nosil mi jih je in pokazal, kaj se z njimi počne. Dobila sem občutek, da je zelo zahteven otrok. Ko sem jo vprašala, ali ima kaj prostega časa — saj sem vedela, da nima nobenih staršev blizu — mi je povedala za varstvo otrok, če imaš še kakšne obveznosti po službi ali se ti služba podaljša. Na voljo je zasebno varstvo otrok ali pa so na voljo tudi organizirani centri za varstvo. Lahko najameš tudi varuško na domu. To je pogosto najboljša možnost, ker je otrok v svojem okolju in se mu ni treba prilagajati. Čeprav je sprva težko nekomu zaupati dom in otroka. A vendar so osebe preverjene; tudi na podlagi izkušenj in priporočil lahko izbereš pravo osebo.

Povedala mi je, da je že nekajkrat uporabila varstvo otrok, in priznala, da je bilo prvič zelo stresno. Čeprav je varuška prišla že dan prej, da sta se z otrokom spoznala, je bila ves čas na trnih glede tega, kako je doma. Držala je telefon v roki in čakala, da jo pokliče varuška. Ko se je po opravljenih opravkih vrnila domov, je videla, da je bilo vse v redu. Zdaj pa je vsakič, ko mora kam oditi, bolj sproščena, in ko pride domov, se otroku ponovno posveti bolj spočita in mirna.