Kako sem vesela, da maskara ni več na dnevni uporabi v mojem življenju. Odkar imam umetne trepalnice, je to mnogo lažje. Vedno mi je bil sicer zelo všeč učinek, ko sem si jo primerno nanesla na moje trepalnice. Ampak kakšno jutro je bilo delo, ki ga je maskara zahtevala, enostavno neuspešno in tako se je načrt za to, da bom lepo urejena popolnoma polomil.

No, tudi umetne trepalnice niso najbolj popolna izbira. Vseeno se kdaj zgodi, da mi prehitro popadajo dol ali pa kozmetičarka nima najboljšega dneva in tako ne naredi najlepšega izdelka. In si včasih vseeno želim, da bi bile moje trepalnice brez umetnih čopkov, ki so se popolnoma že zavihali in razredčili. Lepo bi mi maskara polepšala trepalnice in problem bi bil rešen. Vem pa, da mi ne bi bilo prijetno, ko bi zopet nekaj dni zapored delala isti proces ali pa bi na dan, ko si ne nanašam nič na trepalnice, bila videti kakor, da jih nimam. To so te dileme, ko ne vem, kaj je bolje in kaj ne. 

Kakorkoli obrnem, mi je pa vseeno boljši občutek, ko se pogledam v ogledalo in vidim, da imam trepalnice in predvsem nič dela, da sem si všeč že takoj zjutraj. Pozitivno jutro se precej lažje začne tako. Kompleksi gor ali dol. Včasih je enostavno težko, da mi postane všeč nekaj, kar mi v resnici ni. Nobena stvar pa nikoli ne bo tako popolna v kakovosti, kakor je naravna stvar ne glede na to, če ni videti najbolje. Tako kot umetne trepalnice ne zdržijo vedno tako, kot bi si želela, tudi maskara ne naredi najboljšega učinka vedno. Vseeno čakam dan, ko bom lahko iz svojih trepalnic nekako naredila popoln učinek, ki bo trajal in bom imela najmanj dela in kompromisov. Do takrat bom pa uporabljala tisto, kar se mi bo zdelo najbolj primerno, pa tudi če bo na trenutke tudi maskara nazaj v mojem življenju