Starši poslušamo veliko nasvetov glede telefonov pri otrocih.  Tako nas večina gleda na to, da otrok ne uporablja veliko telefona. Imamo pa kar nekaj težav, kajti nadzorovati otroka glede telefona, je težko. Z možem sva otroku kupila telefon, ko je začel iz šole hoditi domov sam, čeprav so mi drugi svetovali, da ga še ne potrebuje. 

Kako naj ga ne potrebuje, ko hodi domov peš in ga tako lahko vedno pokličem, da vem kje je. Ni tako enostavno, kot se na prvi pogled zdi, da otrok dolgo ne potrebuje telefona. Sama sem enostavno bolj mirna, če vem, kje je moj otrok in ga lahko pokličem. Moj sin hodi vsak dan domov sam in ima do doma štiri kilometre. Lahko samo rečem, da se je promet zelo povečal in tako je izpostavljen nevarnostim v prometu. Veliko lažje mi je, da vem, da ima pri sebi telefon in da ga lahko pokličem. Po drugi strani pa sva zmenjena tako, da ko pride domov, mi pošlje sporočilo, da vem, da je prišel domov varno. 

Če moj otrok tako preživi večino časa na telefonu, ko nas ni doma, tega mu ne zamerim, kajti tako mu mine čas, ko je doma sam in čaka, da pridemo domov ostali. Seveda vem, da temu ni tako in da je moj sin veliko časa zunaj, ker obožuje nogomet. Tako se zunaj igra z žogo. Ko pridem iz službe, nisem nikoli jezna, če vidim, da igra igrice na telefonu, ali če se pogovarja s prijatelji. Kajti popoldan ponavadi preživimo skupaj in to brez telefonov. 

Je, pa res, da učitelji ne podpirajo telefonov, vendar tudi oni razumejo, da otrok potrebuje telefon, če vsak dan hodi domov peš. Včasih so bili drugačni časi, danes pa je vse drugače in žal so telefoni zelo pomembni. Seveda pa je potrebno imeti nadzor nad otroci glede telefona. …