Igre na srečo ali hazardiranje

Velika verjetnost je, da ste kje že kdaj kupili kakšno srečko. Če ste torej imeli srečo, ste dobili denar. Lahko je bila le manjša vsota, lahko pa tudi nekoliko večja. Vse je namreč odvisno od sreče. To nam pove že samo ime za tovrstne igre, ki jim pravimo torej igre na srečo.

Seveda pa imajo igre na srečo še drugo ime. Lahko jih poimenujemo kot hazard ali pa hazardiranje. Ne glede na poimenovanje gre torej za igre, ki se igrajo za denar.

 

Na kakšen način potekajo igre na srečo

Dejstvo je, da je iger na srečo toliko, da jih niti ne zmoremo hitro prešteti. Te se lahko igrajo z najrazličnejšimi sredstvi, na primer s kockami, kartami, lahko je to ruleta in še bi naštevali. Izid same igre na srečo pa je seveda v največji meri, kot že rečeno, odvisen od sreče.

Prav tako igre na srečo vključujejo tudi stave, na primer na loteriji, igranje lota, športne napovedi. Lahko rečemo, da so v takšen sklop vključene prav vse dejavnosti, kjer neka oseba tvega svoj vložek v negotovi dogodek. Druga oseba pa seveda ob tem ponuja nagrado ob uspehu.

 

V nekaterih deželah so igre na srečo prepovedane

Pri nas je povsem samoumevno, da se igre na srečo lahko igrajo prav vsak dan. Seveda vsak posameznik ne more igrati vsake igre, saj je to določeno tudi z leti. Obstajajo namreč vnaprej določena pravila. Po drugi strani pa so v nekaterih državah igre na srečo zakonsko prepovedane.

Obstajajo tudi takšne igre, kjer igralci lahko na dolgi rok pričakujejo dobitek. To so na primer športne stave, poker, blackjack. Spet druge za igralca lahko na dolgi rok pomenijo zagotovo izgubo, na primer ruleta ali pa karibski poker.

 

Najbolj priljubljene igre na srečo

Med najbolj priljubljenimi igrami na srečo so zagotovo loterija, igre z igralno kocko, madžong, igre s kovancem.…

Vnetje mehurja – kaj je navadno krivo za tovrstno težavo

Vnetje mehurja je zagotovo najbolj pogosta oblika vnetja senčil. To je težava, s katero se pogosteje spopadajo predstavnice nežnejšega spola. K sreči gre praviloma le za akutno težavo. Kljub vsemu pa se lahko pojavi tudi kronično vnetje mehurja, to pomeni, da se vnetja stalno ponavljajo.

In kaj je pravzaprav najbolj pogosto krivec za tovrstno težavo z mehurjem? Najpogostejši krivec je zagotovo bakterijska okužba. V določenih primerih pa lahko takšno obliko vnetja povzroči tudi glivična okužba.

 

Zakaj je tveganje večje pri ženskah

Omenili smo, da je vnetje mehurja precej bolj pogosta domena žensk. To je zlasti povezano s krajšo sečnico v primerjavi z moškimi. Bakterije posledično precej lažje dosežejo mehur. Vsekakor pa se z leti tudi pri moških tveganje lahko poveča. Slednje pa je navadno posledica povečanje prostate.

Kako pa vemo, da imamo vnet mehur oziroma kateri so tipični znaki ali simptomi? Ko imamo vnetje mehurja, nas med uriniranjem spremlja bolečina ali pa zoprn pekoč občutek. Prav tako je potreba po uriniranju precej bolj pogosta, moten urin je navadno nekoliko bolj nenavadnega vonja, navadno nas spremlja še pritisk, in sicer v spodnjem delu trebuha in bolečina v ledvenem predelu.

Vnetje mehurja – kaj je navadno krivo za tovrstno težavo

 

Vnetje lahko učinkovito pozdravimo kar s pomočjo predpisanih antibiotikov

Zagotovo daleč najbolj zanesljiva metoda za potrditev vnetja ali pa okužbe mehurja je analiza vzorca samega urina. Nekoliko bolj napredni testi pa nam celo omogočijo, da lahko ugotovimo celo to, katera vrsta bakterije je kriva za našo zdravstveno težavo.

Če je za vnetje mehurja kriva bakterija, je najbolj očitna izbira za zdravljenje vsekakor antibiotik. Ta običajno poskrbi, da simptomi izginejo v dveh dneh. Če pa so bolečine močnejše, vam zdravnik lahko predpiše tudi ustrezna protibolečinska sredstva.

Za vnetje mehurja je na voljo tudi naravna pomoč

Domač preprost način za učinkovito odpravo vnetja pa je na primer pitje dovolj tekočine. Še najbolj se obnese voda, ki poskrbi, da se na preprost način znebite bakterij.…

Kaj resnično pomeni trdota vode vedo le redki

Vsi si približno predstavljajo, kaj se skriva pod izrazom trde vode. Mnogim tudi greni življenja. Seveda pa je vsaka voda vsaj malce trda, trdota vode pa ej eden od načinov ocenjevanja kvalitete pitne vode, ki potuje po ceveh, dokler končno ne priteče iz pipe v domačem stanovanju.

Za obravnavo trdote vode, je potrebno vedeti o čem ta kriterij sploh govori, saj se je s poznavanjem vzrokov, mogoče lotiti problema na začetku ali pa morda ugotoviti, da problem pravzaprav ni tako velik in strašen kot si ga je nekdo predstavljal. Priročno je poznati tudi nekaj načinov, kako prepoznati trdoto vode oziroma trdo vodo samo.

 

Določanje trdote vode

To, kar je opisano kot trdota vode je pravzaprav vsebnost mineralnih snovi. Na poti do pipe, namreč voda raztaplja kamnine in prsti, ki nato ostanejo prisotne. Med najpogostejšimi snovmi, ki določajo trdota vode sta magnezij in kalcij ali spojine, ki jih ta minerala tvorita. Več kot je prisotnosti teh snovi, bolj je voda trda.

Trdo vodo je najlažje opaziti v obliki t. i. vodnega kamna. Gre za belkaste ali v nekaterih primerih rjavkaste usedline, ki ostajajo na kozarcih, loncih pri kuhanju hrane, na ceveh, v kopalnici, znotraj vrelcev vode ipd. Na drugi strani pa je mehka voda, ki vsebuje malo mineralnih snovi, usedline vodnega kamna pa niso vidne.

 

Različne trdote vode

A trdota vode je pravzaprav bolj zapleten izraz, ki lahko opisuje različne kakovosti vode. V osnovi je mogoče ločiti trajno trdoto, ki se imenuje tudi nekarbonatna trdota. Pri tej gre za opisovanje vsebnosti snovi, kot so natrijev karbonat, sulfati ipd. Tudi s prekuhavanjem se teh snovi namreč ne da pretvoriti.

Nasprotno je začasna trdota vode oziroma karbonatna trdota tista, ki se je je mogoče lotiti s prekuhavanjem. Visoke temperature namreč povzročijo pretvarjanje kalcija in magnezija v karbonate, ki jih poznamo kot prej opisani vodni kamen.

Potrebovali smo storitev višinsko obrezovanje dreves

Pri nas doma je bila hiša zazidana že vrsto let prej, ker v njej živimo že tri generacije. Tudi drevesa so bila posajena že veliko let prej in danes so ta drevesa gromozanska. Letos smo se tako odločili, da bomo poskrbeli, da nekoga pokličemo za višinsko obrezovanje dreves, ker je preveč nevarno, da bi se tega lotili mi sami. 

Moj mož kje vse organiziral, ker je poznal fanta, ki je delal pri višinskem obrezovanju dreves, tako ga je poklical in se dogovoril za ogled in delo. Ko so prišli, so videli, da je potrebno kar nekaj vej odrezati, ker so nekatere že bile nevarne za hišo, nekatere pa so bile stare in slabe.

Ti možakarji, ki so prišli, so delali cel dan, kar nekaj dela je bilo. Na koncu pa sem jim pripravila nekaj za pod zob, ker so bili res pridni, čeprav tega niso hoteli.

 Veliko delo je bilo narejeno in sedaj bomo imeli kar nekaj let mir. Je pa res, da takšnega dela ne moreš opraviti sam, ker je preveč naporno in preveč nevarno za tiste, ki niso vešči takšnega dela. 

Danes je na trgu ogromno storitev in prav je, da si olajšamo delo, če je to le možno, zakaj bi se trudili sami, če nimamo dovolj znanja niti volje. Včasih so ljudje to vse počeli sami, danes pa je zelo drugače. Danes je že veliko stvari omejenih zaradi varnosti, zato je prav, da določeno delo opravljajo za to izobraženi ljudje. 

Babici se je revmatoidni artritis pozdravil in jaz sem izvedela, dobro informacijo

Edina dobra stvar, ki jo je revmatoidni artritis spremljal, je bila ta, da sem izvedela, da imam zelo malo možnosti, da ga dobim. Lahko ga dobim, če je deden, ampak glede na to, da se prehranjujem zelo dobro in skrbim za redni detox, je iz tega vidika zelo malo možnosti, da kaj podobnega dobim. 

Z babico, ki ima revmatoidni artritis, sem se pogovarjala in mi je povedala, da njeni starši tega niso imeli. Tudi moja mami tega nima, pa je tudi že precej stara. Tako, da morda ni njen revmatoidni artritis nekaj, kar bi nastalo iz dednosti. Majhen odstotek vseeno ostaja, ampak na srečo zelo majhen. Tako, da lahko rečem, da je ta podatek vsaj zame pozitiven, ker skrbim zelo dobro zase v skladu, da se mi kaj takšnega ne zgodi.

Moja babica je pa tudi končno dobila vse za revmatoidni artritis, ki ji zelo pomaga in je ponovno aktivna, tako kot si želi. Še dobro, ker je bila pred letom dni kar precej nejevoljna zaradi vseh bolečin, ki jih je spremljal revmatoidni artritis in jo oviral pri vsakodnevnih opravilih. Od približno šest mesecev nazaj je pa zgodba popolnoma drugačna saj me je že zelo skrbelo kaj bo z njo. Ampak na srečo bo lahko še zelo dolgo uživala, za kar sem se tudi sama oddahnila. Če ne bi, bi dobila teh zdravil res ne vem, kako bi bilo in koliko časa bi se ji še dalo karkoli hoditi okoli. In če ne bi bila sama sposobna vsaj skrbeti zase, ne vem, kdo od nas bi skrbel zanjo in ali bi šla v dom, tudi ne vem, ali bi bila tam zadovoljna, ker ji vseeno bolj odgovarja, da ima mir. Dobro, da so razvili nova zdravila za revmatoidni artritis, ki tako zelo pomagajo, in se lahko od te skrbi končno poslovim.

Za pomivanje posode uporabljam zaščitne rokavice, da zaščitim kožo na rokah

Za pomivanje posode že od nekdaj uporabljam zaščitne rokavice, da si zaščitim kožo na rokah pred izsuševanjem zaradi vode. Ko sem delala v gostinstvu, tega namreč nisem delala in sem imela zelo izsušene roke. Potem sem pa nekje prebrala, da je morda to dobra alternativa, in kadar ni bilo prevelike gneče, sem tudi, ko sem še delala v gostinstvu, uporabljala zaščitne rokavice, za ročno pomivanje posode. In moram reči, da se mi je čez čas koža na rokah res izboljšala. Ni bila več tako izsušena in postarana in tudi občutek je bil precej bolj normalen.

Od takrat dalje tudi doma uporabljam zaščitne rokavice, ko pomivam posodo in to že kar nekaj let in prav vesela sem, da sem naletela na ta podatek, ki mi je prišel izredno prav. Ko tega nisem delala, so bile moje roke vedno izsušene in vedno sem imela občutek, da me nekaj zateguje na rokah. Nobena krema mi ni nikoli pomagala na dolgi rok in vse je bilo vedno narobe. Zlasti pozimi, ko se je stanje še bolj poslabšano zaradi mraza in suhega zraka v zaprtih prostorih. Če bi le zvedela to še kakšno leto prej verjetno moja koža na rokah, ne bi bila toliko postarana, kakor je sedaj. No lahko bi bilo pa tudi še slabše, če ne bi pravočasno odkrila, da zaščitne rokavice, pomagajo pri pomivanju posode. Če bi pomivala posodo še danes brez tega, bi zagotovo bilo še slabše.

Danes si res ne predstavljam, da bi bilo karkoli drugače. No je pa res, da če bi še vedno delala v gostinstvu, da ne bi mogla vedno uporabljati rokavic ali pa ne vem, kako bi to prilagodila. Ko je veliko dela je res veliko dela, in delaš tako hitro, da vse od delaš čim prej in marsikakšna skrb zase hitro odpade. Čeprav če dobro pomislim, mislim, da bi se vseeno nekako navadila, da bi zaščitne rokavice, uporabljala, le konstantno bi jih dajala gor in dol.

Ko vas preseneti burja v Vipavi

Ker ne prihajam iz teh krajev, nisem vedela, kako močna zna biti Vipavska burja. Večkrat mi je mož pripovedoval, kako so se otroci veselili burje, da so jo imeli radi in da je nikoli niso gledali tako, kot gledajo nanjo drugi, ki ne živijo v teh krajih. 

Pogosto smo hodili v Vipavo, ker je mož imel tam starše, vendar nikoli nismo naleteli na burjo.

No, tokrat smo!

Že sama vožnja v Vipavo mi je bila grozna, ker se mi je zdelo, da nam bo avto dobesedno premaknilo. Resnično me je bilo strah, seveda pa je bil pravo nasprotje moj mož, ker je pravzaprav užival v vožnji, točno je vedel, kako mora voziti avto v burji. Še dobro, da je vozil mož, da otrok ni bilo strah, ker če bi otroci poslušali mene, bi jih bilo strah, ker sem bila sama prestrašena. Ko smo prispeli v Vipavo in morali iz avta, me je skoraj odneslo. Skrbela sem za otroka, onadva pa sta se očitno nalezla sproščenosti moža in vsi trije so uživali v burji.

Ko smo pojedli kosilo, pa je mož predlagal, da gremo na kratek sprehod po Vipavki burji, da bodo otroci v živo spoznali, kaj je to naša burja. Seveda sem šla z njimi, kako naj bi jih pustila same. To pa je bil dogodek, skoraj nas je vse odneslo. Otroka sta uživala, kot je užival mož, jaz pa sem samo čakala, da se vrnemo v stanovanje, ker mi enostavno veter ne paše. 

Ko sem vprašala moža, kaj je na tej Vipavski burji tako lepega, mi je odgovoril, da je to užitek, da te prepiha, da te prečisti in tako odpihne vse grdo stran, to pomeni tudi v Vipavi. Da je po burji spet zrak čist in zdrav. 

Zima in moj maček, ki obožuje odeje in spanje med njimi

Zopet je tukaj zima in moj maček, ki obožuje odeje za spanje med njimi. Poleti mu je vedno tako vroče, da leži na hladnih ploščicah sredi garaže. Pozimi je pa tako zmrznjen, da če ga odeje ne grejejo, me sredi noči, zbudi s kihanjem. Običajno se to zgodi vsak drugi teden, ko suvereno zaspi nekje pri oknu, ker pozabi, da je premrzlo ponoči za spanje tam.

Nekako tako se je zgodilo danes, ko sem ga slišala nekje iz dnevne sobe, kako kiha, ampak sem bila prelena, da bi vstala in mu pomagala. Potem pa je kar naenkrat bi na moji postelji in mi kihnil v obraz. Precej neprijeten občutek, ampak očitno se je že naučil, kaj mora storiti, da mu pomagam, da se revež segreje, neha kihati in zaspi nazaj. In tako se je zbasal pod odeje poleg mene ves mrzel in čez približno pol ure nehal kihati. Še dobo, ker drugače tudi jaz ne bi spala celo noč. Maček žal ne ve, da obstajajo robčki, s katerimi si lahko pomagaš, da si očistiš nos. Tudi če bi mu robček držala pred nosom, ne bi vedel, kaj mora narediti. Škoda v resnici, saj bi se tako zelo hitro uredilo, da me ne bi zbujal ponoči, ampak kakorkoli obrnem, vseeno to ni otrok in večine stvari se žal ne more naučiti.

Še dobro, da odeje nikoli nisem dajal proč, in če so bile nekatere že tako obrabljene, sem enostavno naredila prostor za mačka, da se je lahko na njih grel, kje pri radiatorju. Včasih res ne vem, kako mu ni prevroče, ko zaspi prislonjen na vroč radiator in vstaja tam po ure in ure skupaj. Jaz bi zgorela tam. Ravno zato sem mu pa pripravila neko posteljico in odeje postavila kar na radiator ob oknu, da lahko res maksimalno uživa tam.

Našla sem uro Casio, ki mi jo je podarila babica v srednji šoli

Pri zadnji generalki sem našla svojo zelo staro Casio uro, na katero sem že čisto pozabila. Sicer je tako stara, da prav ne dela več. Čeprav morda potrebuje samo novo baterijo. Ampak bom videla, če se mi bo dalo z njo ukvarjati. Nisem ravno najbolje prepričana o dizajnu. Imam pa vsaj mnogo spominov z njo.

Nosila sem jo namreč celo srednjo šolo in je bila nenehno v mojem vidnem polju. Zelo sem imela rada to Casio, ker sem jo dobila za darilo od babice. Pa tudi sicer mi je bil izjemno lepa. Prav vesela sem bila tega rojstnodnevnega darila. Res se še spomnim, kako me je babica vprašala, kaj si želim za rojstni dan. Povedala sem ji, da točno to uro in točno to Casio uro sem potem dobila. Žal moje babice ni več, ampak je bila resnično prijetna babica. Prav pogrešam jo na trenutke. Morda bom pa le usposobila to Casio uro, saj ima v resnici zelo velik sentimentalen pomen. Pa nekako ima tudi tak zanimiv retro dizajn že. 

Po tednu dni, ko sem vse nekajkrat prespala, sem se odločila, da grem res do urarja in se pozanimam, kako bi lahko Casio uro usposobila. Odpravila sem se do bližjega urarja, da jo pregleda. Med pregledom zamenjal baterijo in nastavil nekaj stvari in ura je delala. Rekel je, da je bila le malce zaprašena in da je potrebovala novo baterijo. Kaj več pa ne. V roku enega dneva je bila ura Casio popravljena in v delujočem stanju na moji roki. Nekatere stvari se včasih resnično hitro poklopijo.

Prav vesela sem, da sem jo našla. Sicer imam že pametno uro, ampak sem pa tja mi bo pa odgovarjalo, da bo imela na roku navadno uro. V vsakem primeru bo Casio ura prijeten spomin na mojo srednjo šolo in na mojo pokojno babico.

 …

Dež, sneg, sonce to je letošnje aprilsko vreme

Saj ne vem, kaj bi na to rekla, kakšno je letošnje aprilsko vreme. Začetek meseca je bil tako obetaven, stopinje so se dvignile na 20 in tako smo vsi začeli delati zunaj. Tudi pitje kavice na terasi ni bilo izključeno, kajti bilo je res lepo vreme. Potem pa šok. Ravno takrat, ko je vse zacvetelo, so prišle nizke temperature. Ampak to ne malo, stopinje so se spustile pod ničlo in spet je šlo vso sadno drevje.

Kaj lahko?

Ko smo se potolažili s tem, da je pozeba vzela naše pridelke, pa je začelo snežiti. Res se človek vpraša, kako je to mogoče, da temperature nihajo od – 10 do 22 stopinj. Kaj se torej dogaja? Ni prvič, ko so se temperature spustile aprila tako nizko, da so škodovale drevesom in trtam. Človek ne more kar tega pozabiti, še posebej, če se sam trudi z obrezovanjem in gnojenjem ravno v teh mesecih, potem pa pridejo tako nizke temperature, da vse tvoje delo uničijo. 

Potem pa je tukaj še nekaj drugega, meseca aprila sem vedno prehlajena, ker temperature tako nihajo, da sem en dan čisto mokra, tako mi je vroče, drugi dan pa me zebe. Z lahkoto lahko potrdim, da je zame mesec april najbolj zoprn mesec. Ko že pričakuješ, da bo končno lepše vreme in se bodo temperature dvignile, nas mesec april šokira z vremenom. Tako se grdo vreme vleče še cel april. 

Mesec maj pa je potem že topel in lep. Torej aprila nimam rada zaradi nizkih temperatur, ker so pozebe in zaradi prehladov. No na cvetenje sem še pozabila, ker imamo alergika v hiši, mi mesec april tudi po tem ne odgovarja, ker vse cveti in tako imamo alergijo.