Vsi si približno predstavljajo, kaj se skriva pod izrazom trde vode. Mnogim tudi greni življenja. Seveda pa je vsaka voda vsaj malce trda, trdota vode pa ej eden od načinov ocenjevanja kvalitete pitne vode, ki potuje po ceveh, dokler končno ne priteče iz pipe v domačem stanovanju.

Za obravnavo trdote vode, je potrebno vedeti o čem ta kriterij sploh govori, saj se je s poznavanjem vzrokov, mogoče lotiti problema na začetku ali pa morda ugotoviti, da problem pravzaprav ni tako velik in strašen kot si ga je nekdo predstavljal. Priročno je poznati tudi nekaj načinov, kako prepoznati trdoto vode oziroma trdo vodo samo.

Določanje trdote vode

To, kar je opisano kot trdota vode je pravzaprav vsebnost mineralnih snovi. Na poti do pipe, namreč voda raztaplja kamnine in prsti, ki nato ostanejo prisotne. Med najpogostejšimi snovmi, ki določajo trdota vode sta magnezij in kalcij ali spojine, ki jih ta minerala tvorita. Več kot je prisotnosti teh snovi, bolj je voda trda.

Trdo vodo je najlažje opaziti v obliki t. i. vodnega kamna. Gre za belkaste ali v nekaterih primerih rjavkaste usedline, ki ostajajo na kozarcih, loncih pri kuhanju hrane, na ceveh, v kopalnici, znotraj vrelcev vode ipd. Na drugi strani pa je mehka voda, ki vsebuje malo mineralnih snovi, usedline vodnega kamna pa niso vidne.

Različne trdote vode

A trdota vode je pravzaprav bolj zapleten izraz, ki lahko opisuje različne kakovosti vode. V osnovi je mogoče ločiti trajno trdoto, ki se imenuje tudi nekarbonatna trdota. Pri tej gre za opisovanje vsebnosti snovi, kot so natrijev karbonat, sulfati ipd. Tudi s prekuhavanjem se teh snovi namreč ne da pretvoriti.

Nasprotno je začasna trdota vode oziroma karbonatna trdota tista, ki se je je mogoče lotiti s prekuhavanjem. Visoke temperature namreč povzročijo pretvarjanje kalcija in magnezija v karbonate, ki jih poznamo kot prej opisani vodni kamen.